Kisline so na splošno jedke. V vodnih raztopinah so šibke kisline v ionizacijskem ravnovesju, opisanem kot sledi:
[HA], [H+] in [A-] predstavljajo molske koncentracije HA, H+ in A-, medtem ko je *K* konstanta ionizacijskega ravnotežja za šibko kislino HA. Na primer, pri 298 K je ionizacijska konstanta za ocetno kislino 1,8 × 10⁻⁵, za fluorovodikovo kislino pa 7,2 × 10⁻4. Konstanta ionizacijskega ravnotežja se le malo spreminja s spremembami koncentracije šibkega elektrolita in temperature.
Pri dani temperaturi stopnja ionizacije šibke kisline narašča, ko postaja raztopina bolj razredčena; na primer, stopnje ionizacije za ocetno kislino pri koncentracijah 0,10 M, 1,0 × 10⁻³ M in 1,0 × 10⁻⁴ M so 1,34 %, 13,4 % oziroma 42 %, kar doseže popolno ionizacijo v pogojih neskončnega redčenja.
Ionizacija poliprotičnih šibkih kislin poteka stopenjsko. Na primer, fosforna kislina ionizira v treh korakih, od katerih je vsak povezan z ustrezno konstanto ionizacijskega ravnovesja:
Voda služi kot odlično topilo za anorganske spojine; ione močno privlačijo molekule vode in se tako stabilizirajo. Ion H+ v kislini je v bistvu "goli" proton-s premerom le 10⁻³ pikometrov-ki se močno veže z molekulami vode, da tvori hidronijev ion, H3O+. Na primer, kristalna hidrirana perklorova kislina (HClO₄·H₂O) je v resnici sestavljena iz ioni H3O+ in ClO4⁻; v vodni raztopini se ion H3O+ nadalje poveže s tremi dodatnimi molekulami vode. Običajno se simbol H+ uporablja za predstavitev vodikovega iona v vodnih raztopinah. Splošne lastnosti kislin:
(1) Reakcije s kislinsko-bazičnimi indikatorji:
Vijolična raztopina lakmusa se v prisotnosti kisline obarva rdeče; brezbarvna raztopina fenolftaleina ostane brezbarvna v prisotnosti kisline.
(2) Reakcije izpodrivanja z aktivnimi kovinami (kovine, ki so bolj reaktivne kot vodik v seriji aktivnosti kovin):
Kislina + kovina → sol + vodikov plin
Primer: 2HCl + Fe → FeCl₂ + H₂↑
(3) Reakcije z bazičnimi oksidi:
Kislina + bazični oksid → sol + voda
3H₂SO₄ + Fe₂O₃ → Fe₂(SO₄)3 + 3H₂O
(4) Reakcije z določenimi solmi:
Kislina + sol → Nova kislina + Nova sol
H₂SO₄ + BaCl₂ → 2HCl + BaSO₄↓
(5) Reakcije nevtralizacije z bazami:
Kislina + baza → sol + voda
2HCl + Ba(OH)₂ → BaCl₂ + 2H₂O
V reakcijah, kot so opisane v (3), (4) in (5) zgoraj, dve spojini izmenjata svoje sestavne dele, da tvorita dve novi spojini; ta vrsta reakcije je znana kot reakcija dvojnega izpodrivanja.
Za reakcije dvojnega izpodrivanja veljajo posebne zahteve: reaktanti morajo biti topni v vodi (če je vpletena kislina, zadostuje, da je v vodi topna samo kislina), nastali produkti pa morajo vsebovati plin, oborino ali vodo (zadostuje prisotnost katerega koli od teh).
Opomba: Če nastane ogljikova kislina (H₂CO3), jo moramo zapisati kot H₂O + CO₂↑.
Na primer: Na₂CO₃ + 2HCl → 2NaCl + H₂O + CO₂↑ (Tu nastaja plin-in tudi voda).
BaCl₂ + Na₂SO₄ → BaSO₄↓ + 2NaCl (tukaj je BaSO₄ oborina, ki je netopna v vodi).
NaCl lahko reagira z žveplovo kislino, ker proizvedeni HCl uhaja kot plin in tako poganja reakcijo nenehno v smeri naprej; to reakcijo lahko uporabimo v laboratoriju za pripravo plina HCl.
